Opis
Na italijanski strani Goriških brd, v kraju Moš, stoji tik pod gričem, obdana z gozdičkom na severni strani Villa Cobenzl, danes Villa Codelli, od katere se preko vinogradov na južni strani odpira pogled do Krmina proti zahodu. V 18. stoletju preide v last rodbine Codelli, ter dobi ime, po katerem je znana danes.
Vilo je dal leta 1564 zgraditi baron Janez Cobenzl, gospod Proseški, cesarski zaupnik, uradnik in diplomat, ki je kot veleposlanik služboval v Rimu ter v Moskvi na dvoru carja Ivana IV. Groznega, kariero pa je zaključil kot visok cesarski uradnik, zadolžen za finance v sklopu notranjeavstrijskih dežel (večina današnje Slovenije in del južne in vzhodne Avstrije). Te službe so bile izredno dobro plačane, ker pa je umrl brez potomcev, je njegovo premoženje dedoval brat.
Janez Cobenzl se je posebej zanimal za arhitekturo, saj je na svojih popotovanjih po Italiji spoznaval tamkajšnje arhitekturne znamenitosti, ki so bile vzor njegovim stavbnim prenovam. Lotil se je številnih arhitekturnih podvigov in leta 1580 je dal v udobno rezidenco predelati tudi grad v Štanjelu, postavil je nov trakt z vhodnim stolpom Predjamskega gradu, ter nov dvorec v Proseku. V Gorici je zgradil vilo, ki je kasneje postala nadškofijska palača in je posnemala vilo Farnesina v Rimu, zgrajeno po načrtu arhitekta Baldassareja Peruzzija.
Vila Cobenzl v Mošu je posnemala beneško mestno arhitekturo, ki se je iz beneške Terraferme razširila na obmročje zahodne Furlanije in celotne jadranske obale, posebej na podeželskih posestvih, katerih sedež je bil v objektih, zgrajenih po vzoru urbane arhitekture.
Celotni kompleks poleg vile obsega tudi gospodarska poslopja s kapelo, ter se razteza na treh nivojih. Na najnižjem je dvorišče z gospodarskimi poslopji, kjer se nadaljuje pot med vinogradi, na srednjem nivoju je sprejemno dvorišče ali cour d’honneur, na tretjem, najvišjem nivoju pa je dvorišče s kapelo, posvečeno leta 1593.
Vila v Mošu skoraj v celoti posnema zasnovo beneške palače, tako v zunanjosti (kar je najbolj razvidno s triforo z balkonom v nadstropju, imenovanem piano nobile), kot v notranjosti, s tlorisom, ureditvijo prostorov, z vhodno vežo in saloni nad njo s funkcijo povezovalnega hodnika, kot z andronami in portegom. Primer take beneške palače je Vila Rudio pri kraju Landris (Sedico) v pokrajini Belluno.
Čeprav vila v Mošu predstavlja prenos arhitekturnih vzorcev beneške mestne palače na podeželje z manjšimi prilagoditvami glede na lastne potrebe in zahteve zemljišča, velja za svojevrstno edinstveno posebnost na območju nekoč habsburške dežele Goriške.
Naslov
Povezave
Aktivnosti
Zemljevid