Opis
Palača spada med ene najlepših koprskih palač, ki jo sicer uvrščamo v manierizem, a ima tudi nekatere baročne elemente in pomeni prvo seznanjanje lokalnega okolja s tem slogom. Zgrajena je bila okoli starejšega stavbe kmalu po letu 1600, predelovali pa so jo vse do konca 18. stoletja. Že od konca 19. stoletja so ta baročni arhitekturni biser namenili kulturni dejavnosti, v njej sta bila knjižnica in od leta 1911 Mestni muzej za zgodovino in umetnost Kopra (kasneje Pokrajinski muzej Koper), ki se je sprva nahajal v nekdanjem samostanu sv. Klare. V stavbi se še danes nahaja muzejska zbirka, ki zajema zgodovinsko, etnološko, arheološko in umetnostno-zgodovinsko dediščino Kopra. Med koprsko elito je v 19. stoletju krožila zgodba, da je družina Belgramoni izgubila plačo pri kartanju in tako je prešla v last grofov Tacco.
Palačo odlikuje množica kamnoseško-kiparskih dekorativnih elementov. Pročelje krasita mogočen polkrožen glavni portal okoli vrat ter štiri velika okna z baročnim balkonom v višini nadstropja. Notranjščino bogati visok prostoren atrij v pritličju, od koder vodi stopnišče v medetažo ter od tam manieristično stopnišče v slavnostno dvorano v prvem nadstropju. V nekdanjem prostornem vrtu z vodnjakom za stavbo je sedaj lapidarij, kjer so razstavljeni najstarejši ohranjeni kamniti eksponati.
Poleg mestne rezidence je imela rodbina Tacco v lasti tudi več podeželskih posesti v neposrednem koprskem zaledju. Proti Trstu in v zaledje Kopra so se raztezale posesti rodbine in ji nudile trdno gospodarsko podlago: v Spodnjih Škofijah (Valmarin) še danes stoji prenovljena vila, znana kot nekdanja vila Tacco. Druga njihova vila z gospodarskim poslopjem in vrtom se je nahajala vzhodno od Svetega Antona, med zaselkoma Kocjančiči in Dvori.
