Opis
Prva utrdba naj bi bila pozidana že v 12. stoletju, leta 1313 pa je oglejski patriarh dal sezidati novo stolpasto poslopje, ki je dvesto let pozneje razpadlo. Že kmalu zatem (1340) naj bi bilo v lasti rodbine Raunach. V 16. stoletju je dvorec ponovno pozidala prav plemiška družina Raunach, ki je imela v lasti tudi Šilentabor, upravljala pa Prem. Leta 1617 je dvorec Ravne kupil tržaški patricij Karel De Leo, v prvi polovici 18. stoletja pa so večinski delež s poroko pridobili grofje Hohenwarti. Ti so ga v 18. stoletju predelali v razkošno baročno rezidenco, z grajskim parkom in vrtovi. Dvorec so starši leta 1755 predali mlademu sinu Juriju Jakobu, ki je opravljal najvišje uradniške funkcije v deželi. Domnevati je, da je to posestvo služilo predvsem kot občasna rezidenca. Kljub temu je Jurij Jakob v dvorcu uredil obsežno knjižnico z več kot 800 naslovi, na katero je bil še posebej čustveno navezan. Iz njegovega časa se je ohranila tudi kuharska knjiga, verjetno namenjena njegovim kuharjem. Dedič dvorca je postal tisti od njegovih številnih sinov, ki je imel izjemen interes za naravoslovje, Franc Jožef Hanibal Hohenwart, avtor vodnikov po Postojnski jami in deželnem muzeju v Ljubljani. Ker je umrl brez potomcev, je dvorec podedoval njegov nečak (poznejši ministrski predsednik Cislajtanije), a ga je v upravljanje predal enemu od svojih sinov. V lokalnem spominu se je ohranilo več pripovedk o njegovi vdovi, ki je morala posestvo ponovno odkupiti. Bila je zelo vestna in natančna gospodarica, a tudi zelo skopa. Umrla je brez potomcev, dediči pa so dvorec in posestvo kmalu prodali. Četudi so nove lastnike zanimale predvsem gospodarske koristi, se je verjetno po zaslugi upravnika - do njegove smrti po drugi svetovni vojni - v gradu skrbno pazilo na grajsko knjižnico. Stavbo, ki je po vojni prešla v državno last, so uporabili v povsem druge namene. Najprej so na Ravnah potekali učiteljski tečaji, nato pa je nekaj časa v njem delovala kmetijska šola, ki je skrbela tudi za grajski park, kasneje pa so ga preuredili v stanovanja.
