Opis
Za razliko od večine dvorcev na tem območju je verjetno dvorec v Šempetru pri Gorici brez srednjeveških predhodnikov, četudi je kraj med najstarejšimi naselji na Goriškem.
Današnji dvorec so zgradili v drugi polovici 17. stoletja. Glede na inicialke pod Coroninijevim grbom z nekdanjega glavnega portala naj bi dvorec od svojega nastanka do 20. stoletja ostal v lasti iste rodbine, in sicer mlajše veje družine Coronini. Tudi predstavniki te veje so bili zelo politično ambiciozni, obenem pa so širili tudi posest in tako se je dvorec izoblikoval v sedež zemljiškega posestva.
Šempetrski dvorec je bil morda že od začetka dvonadstropna stavba z dvema izzidkoma ob straneh glavne fasade. Do prezidav je prišlo v drugi polovici 18. stoletja, ko so pred glavnim vhodom zgradili dvojno dvoramno kamnito stopnišče s kamnito balustradno ograjo, kar je značilna baročna reprezentančna oblika. V tem času so Coroniniji dvorec sicer uporabljali predvsem kot letno rezidenco. V 18. stoletju je bil v okolici stavbe urejen tudi bogat parterni vrt geometrijskih oblik. Severni del vrta je bil zasnovan v obliki labirinta. Stavbo je skladno z modernimi tokovi in s svojim družbenim ugledom preurejal Janez Krstnik Coronini v 60-ih letih 19. stoletja. Največja sprememba je bila izgradnja dveh stranskih traktov, ki sta uokvirila dvorišče pred vhodom in mu dala reprezentativno podobo.
Današnjo podobo pa je dvorec dobil šele po prvi svetovni vojni, saj je bil med vojno hudo poškodovan. Načrt za obnovo je izdelal arhitekt Maks Fabiani, ki je dvorcu želel dati vtis furlanskih baročnih vil. Velja za eno njegovih boljših del. Coroniniji se v dvorec niso več vrnili, saj so se med obnovo močno zadolžili. V osrednjem delu je v zadnjih desetletjih sedež Občine Šempeter-Vrtojba, v reprezentativnem delu pa galerija in muzejska zbirka.
