Sprehod po Kidričevi ulici v Kopru daje več iztočnic za srečevanje z dediščino Santorija. Gre za sicer eno najpomembnejših ulic v življenju Kopra v preteklosti, ki je vodila od glavnega pristanišča do osrednjega mestnega trga. V eni od hiš (ki so jo kasneje sicer nadomestile druge stavbe), na vogalu s Kettejevo ulico, naj bi se leta 1561 rodil Santorio. Ulica je zato dolgo nosila prav njegovo ime.
Če nadaljujemo po njej v smeri proti trgu, se lahko ustavimo tudi v Pokrajinskem muzeju (palača Belgramoni Tacco), saj si je tu mogoče že v avli ogledati grb družine Santori. V njem hranijo tudi model enega od Santorijevih instrumentov. Če pa zavijemo v današnjo Santorijevo ulico, pridemo do servitskega samostana, ki se je nahajal v neposredni bližini bivališča družine Santori, katere člani so se poročali v samostanski cerkvi, obenem pa je tu kasneje stalo posmrtno obeležje v spomin na Santoria. V svoji oporoki je Santorio tudi izrazil željo, da zanj tu vsako leto obhajajo mašo zadušnico. Kasneje je bil samostan preurejen v mestno bolnišnico, nato pa tudi porodnišnico.
