Opis
Plemiška družina Gavardo se je v 16. stoletju znašla v zanimivi epizodi merjenja moči med Benečani in Habsburžani, kot trdi Valvasor, pisec zgodovine iz poznega 17. stoletja. Beneška republika je namreč v eni od bitk vojne Cambraiske lige zajela pomembnega vojskovodjo nasprotnikov hrvaškega plemiča Krištofa Frankopana. Valvasor zapiše pripoved o gospe Gavardo, ki je s pretkanostjo pomagala svojemu možu pobegniti iz beneške ječe. Ko so ga skupaj z grofom Krištofom Frankopanom Benečani odpeljali v ječo v Benetke, se je preoblečena v skromnega služabnika pretihotapila do njega, prelisičila straže in mu omogočila pobeg. Z možem sta nato skrivaj zapustila mesto. Njena zvijačnost in pogum sta sodobnike tako navdušila, da so jo opisovali kot žensko izjemne odločnosti, njena zgodba pa se je hitro razširila kot primer plemiške drznosti in iznajdljivosti.
Krištof Frankopan je v zahvalo Gavardu prodal nekaj vasi v gospostvu Podgrad pri Ilirski bistrici, ki ga je dobil kot plačilo za vojaško službo in so ležale tik za habsburško-beneško mejo. Prodal pa je lastnino, ki ni bila njegova, ampak cesarska. Ker je Krištof Frankopan umrl kot upornik proti cesarju, so pod upravo dvora prišle tudi vse njegove posesti, tudi Podgrad. Cesarske uradnike so očitno motili tudi Gavardi. Valvasor trdi, da sta brata Damjan in Julij Gavardo skupaj s sorodniki in zvestimi pristaši odkrito nasprotovala cesarskim ukazom, pri tem pa se pogosto opirala tudi na podporo Benečanov. Brez dovoljenja naj bi pobirala in zadrževala davke (ki bi jih smelo pobirati samo za vladarja), ter od kmetov izsiljevala in nasilno pobirala višje dajatve, kot so bile določena. Čeprav jim nikoli ni bil prodan grad Podgrad, Valvasor dobrih sto let pozneje trdi, da sta okoli gradu zbrala oborožene privržence, kopičila orožje in smodnik ter grad spremenila v pravo skladišče vojaške opreme. Na vhodih v grad sta postavila straže, ki so preprečevale dostop predstavnikom oblasti, ravnanje bratov pa je dajalo vtis, da vladata popolnoma samostojno. Zato so na dvor in pooblaščene uradnike pritožbe kar deževale. Cesar Ferdinand I. je bil po ponavljajočih se opozorilih prisiljen ukrepati, njegov pooblaščenec Johann Baptista Pacheobardi je sprožil sodni postopek, v katerem so člane družine Gavardo obtožili, da so uporni, neposlušni in nasilni. Leta 1550 so cesarske čete obkolile Podgrad. Po obleganju so zajeli Darija in Julija skupaj z ženama in otroci, ter ju vklenjena v verigah odpeljali v Ljubljano. Grad so 10. aprila 1551 porušili do temeljev, da nikoli več ne bi mogel služiti kot središče upora. S tem se je končala prisotnost družine Gavardo v Podgradu pri Ilirski Bistrici.
Naslov
Aktivnosti
Zemljevid