Opis
Družina Gravisi, ki izvira iz firenškega klana Peroni, se je okoli leta 1280 naselila v Piranu in postala znana pod vodstvom Nicolòja Gravisija, ki je leta 1435 razkril zaroto Carraresi v Padovi. Za to storitev so mu Benetke leta 1440 podelile grad in fevd Pietrapelosa, pokojnino in dedni naziv markiza – edini takšen naziv v beneški Istri. Do leta 1466 se je družina Gravisi preselila v Koper, kjer so bili sprejeti med plemstvo in dobili dedno mesto v Velikem svetu. Zgodba njihovega vzpona pa ni minila brez madežev. Tako je leta 1456 Vanto Gravisi – skupaj z bratom Michelejem in koprskim plemičem Antoniom de Tobro – v okolici Buzeta ubil kmeta, kar je že zgodaj omajalo ugled njihovega gospostva.
V naslednjih stoletjih so Gravisi utrdili svoj položaj kot ena najpomembnejših plemiških rodbin v Istri. A hkrati so se zapletali tudi v kulturo maščevanja patricijata, značilno za plemiški svet. Najbolj znan primer se je zgodil leta 1686, ko je markiz Leandro Gravisi na glavnem koprskem trgu ustrelil Giuliana del Bella, da bi maščeval smrt svojega nečaka. Po dejanju je pobegnil v Trst in beneškemu dožu poslal pismo, v katerem je svoje dejanje predstavil kot izraz viteške časti. Njegova brata Giovanni Battista in Nicolò pa sta končala pred strogim beneškim Svetom deseterice. Kljub takšnim nasilnim dogodkom pa se zgodba družine Gravisi ni omejila le na krvava maščevanja. V 18. in 19. stoletju so iz nje izšli tudi znani intelektualci, med njimi Giannandrea Gravisi, ki so poskrbeli, da se je družinsko ime zapisalo ne le v politiko in fevdalno čast, ampak tudi v kulturno življenje Istre.