Opis
Mali grad se nahaja na razglednem robu pod izvirom Unca iz Planinske jame. Viri grad prvič omenjajo leta 1444 kot Kleinhäusel (»majhna hišica«), medtem ko umetnostni zgodovinarji zaradi stilskih značilnosti zgradbe menijo, da je bil zgrajen že stoletje prej. Poznejši zgodovinski viri trdijo, da je v gradu že leta 1321 prebival vitez Renc. Grad in gospostvo je bilo v lasti goriških in njihovih ministerialov in je prišlo pod celjske grofe v istem letu kot bližnji Hošperk. Ravbarji pa so bili eni od prvih zakupnikov gospostva po prehodu v roke Habsburžanov. Ker so bili zaradi svojih zaslug (leta 1462 pomaga Nikolaj Ravbar z drugimi kranjskimi plemiči rešiti cesarja Friderika III. na Dunaju pred obleganjem upornih Dunajčanov) v zelo dobrih odnosih z habsburškimi vladarji, ki so jim dovolili (in kot lastniki verjetno tudi financirali) gradnjo obsežne grajske stavbe. Gospostvo je verjetno za njim njegov nečak Gašper Ravbar, saj je njegov sin postal duhovnik in nato prvi ljubljanski škof, sicer pa zelo znan vojaški poveljnik. Večina poznejših zakupnikov je sicer neznana, a si je gospostvo verjetno delilo usodo številnih gospostev, ki so prehajali iz rok enega v roke drugega zakupnika. Ko so Mali grad in spremljajočo posest leta 1614 kupili Eggenbergi, so gospostvo združili z bližnjim in večjim gospostvom Hošperk, grajskega kompleksa niso več potrebovali, zato je začel propadati. Gospostvo je ostalo združeno s Hošperškim tudi pri preostalih lastnikih hošperškega gospostva. Preobrat v lastništvu predstavlja konec 2. svetovne vojne, ko je grad prešel v Splošno ljudsko premoženje, danes je njegova lastnica Občina Postojna.
Od nekdanjega grajskega kompleksa je danes ohranjen le okrogli stolp (srednjeveški bergfrid), znan tudi kot Ravbarjev stolp. Iz ruševin in oblike terena ter historičnih upodobitev je mogoče razbrati, da je ob stolpu stala še za nadstropje nižja, dvonadstrona skupina stavb z bivanjskimi prostori in grajsko kapelo. Nadstropja so bila deljena z lesenimi stropovi in povezana z lesenimi stopnicami. Prav v grajski kapeli je ohranjen zvezdasti obok, ki ga umetnostni zgodovinarji pripisujejo pozni gotiki na Slovenskem. Obok »nosijo« geometrične konzole, ki so opremljene z grbovnimi ščitki obeh rodbin zakoncev Nikolaja Ravbarja in Doroteje Lueger. Pomembna poznogotska spomenika sta tudi oba portala na stolpu. Prvi se nahaja v pritličju in je polkrožno zaključen, njegovi robovi pa posneti v obliki ajdovega zrna. Drugi portal se nahaja v 1. nadstropju, ima ravno preklado in poznogotska ušesa.
