Opis
Palača, ki se nahaja v predelu Pusterla, je dobila ime po velikih vrtovih (Orti grandi). Prvotno je bila v lasti oprtaljske družine Percico. V 17. stoletju je palačo kupil Andrea Tarsia in jo dal predelati. Takrat je npr. glavno pročelje je dobilo nov polkrožni portal okoli vhoda z rustikalno obrobo ter letnico 1669, balkon ter relief orla z razprtimi krili v drugi etaži, tik pod trikotnim zaključkom. Andrea Tarsia je dal na konzole pod relief orla z razprtimi krili vklesati tudi napis Andreas Tarsia I.U.D. Erexit Anno Dni MDCLXX. Pod oknom v tretjem nadstropju palače lahko vidimo vzidanega orla z razprtimi krili, ki je bil del nagrobnega spomenika Jacopa Tarsie, umrlega v spopadu s turško galejo na Krfu konec 15. stoletja. Poleg Jacopa je bil v tem času v vojaški službi kot generalni poveljnik pešakov tudi Girolamo Tarsia.
V baroku je bila okrašena tudi vhodna veža. V zadnjih restavratorskih zaščitnih delih so odkrili sledi iluzionističnih poslikav, ki posnemajo arhitekturne člene. Kiparsko stropno okrasje je bilo kasneje uničeno, zbirka portretov »slavnih prednikov« družine Tarsia koprskega slikarja Nataleja Bartolinija, ki je bila tudi del baročne ureditve palače, pa je danes na ogled v Pokrajinskem muzeju Koper.
Družina Tarsia je v Kopru zasedala pomembne funkcije v Velikem svetu, saj je imela plemiški naziv že od 13. stoletja naprej. V 17. stoletju je tudi ena od bolj znanih rodbin beneških dragomanov, diplomatskih uslužbencev v Istanbulu, ki so delovali kot prevajalci in diplomatski pomočniki beneškim veleposlanikom (t. i. bailom) v Istanbulu. Dragomani so zbirali in prevajali informacije o trgovskih in političnih poslih. Bili so izšolani tako o jeziku, poznali pa so tudi kulturne običaje Osmanskega cesarstva, zato so bili zaradi svoje službe pravi kulturni posredniki.
