Opis
Carliji so bili v koprski Veliki svet sprejeti leta 1431. Izkazali so se na kulturnem in političnem področju. O njihovi dragomanski službi pričajo portreti, ki so sicer nastali v Kopru, a jih je Agostino Carli po razpadu Beneške republike leta 1797 prenesel v Poreč - še danes jih hrani Pokrajinski muzej Poreč. Portreti iz 17. in 18. stoletja pričajo o dragomanski službi Carlijev, med njimi pa so tudi portreti njihovih žena, oblečenih v osmanskem slogu. Gian Rinaldo Carli starejši je postal dragomano grande in je kot prevajalec sodeloval pri sklenitvi miru v Požarevcu leta 1718. Med Carliji je sicer najbolj zaslovel Gian Rinaldo Carli (1720–1795), eden najpomembnejših razsvetljencev Kopra in Istre ter mednarodno prepoznaven intelektualec 18. stoletja. Pri štiriindvajsetih letih je dobil profesuro za področje astronomije in navtike na univerzi v Padovi, kjer je poučeval bodoče častnike beneške mornarice. Štejemo ga za enega prvih zagovornikov Newtonovih fizikalnih dognanj v celinski Evropi. Njegovo znanstveno delo ni bilo omejeno le na astronomijo: ukvarjal se je z ekonomijo, zgodovino, arheologijo, numizmatiko in vprašanjem identitete Italijanov. Njegova razprava o denarju in kovnicah v Italiji je dolgo veljala za temeljno. Na družinskem posestvu v Cereju pri Kopru, je postavil manufakturo s predilnico, tkalnico in barvarno. Čeprav gospodarsko ni zaživela, velja za začetek industrijske dejavnosti v Istri. Po tem neuspelem podvigu se je Carli preselil v Milano, kjer je preživel drugi del svojega življenja, postal predsednik najvišjega ekonomskega sveta in tam leta 1795 tudi umrl.
