Opis
Palača Gravisi-Barbabianca je bila glavno domovanje Gravisijev v Kopru, nahaja se med Gallusovo ulico in trgom Brolo. Pomen družine izžareva tudi bogat reprezentančen videz zunanjščine, palača je namreč najpomembnejša koprska baročna palača. Današnjo podobo pa je dobila po prenovi leta 1710, kot priča napis IOHANNES NICOLAUS MARCHION DE GRAVISIIS POSVIT A.D. MDCCX. Palača ima tri nadstropja, osrednji del fasade je poudarjen s portalom, dvema balkonoma in triforama ter trikotnim zaključkom. Portal ter trifore so okrašene s kamnitimi levjimi glavicami, pogostim okrasom fasad v baroku. Dodaten okras palače markizov predstavljajo še okenski okras, pa tudi strešni venec ter volute.
Notranjščina ima vhodno vežo, od koder vodi stopnišče v gosposko dvorano v prvem nadstropju. Stopnišče krasi ohranjeno kiparsko okrasje na stropu ter dva od treh kipcev na balustradi – simbol arhitekture in slikarstva, med tem ko je tretji, ki je simboliziral kiparstvo, izgubljen. Stopnišče palače Gravisi-Barbabianca so poleg tega krasili portreti Nicolòja in Leandra Gravisija ter Giann’Andree Barbabianca, dopolnjevali pa so jih konjeniški portreti poljskega kralja Jana Sobieskega III., cesarja Leopolda I., vojvode Karla V. Lotarinškega in princa Eugena Savojskega. Njihova izbira je poudarjala kozmopolitski prestiž in jasno podporo Gravisijev habsburški vladarski hiši ob prenovi palače leta 1710, saj so prav ti velikaši po zmagi pri Dunaju 1683 poosebljali evropski boj proti Turkom. Danes se portreti hranijo v Pokrajinskem muzeju Koper in v piranski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V gosposkem nadstropju (piano nobile) se je v dvorani ohranila originalna dekoracija. Stropna poslikava je bila dodana v 19. stoletju. Danes je v palači Glasbena šola Koper.
V drugi polovici 18. stoletja je moška linija rodbine izumrla. S poroko Chiare Barbabianca (1745) z razsvetljencem Girolamom Gravisijem je celotno družinsko posestvo prešlo v roke družine Gravisi, zato palača še danes nosi ime obeh družin. Ta palača je imela pomembno kulturno vlogo, saj sta Giacomo Gravisi in njegov bratranec Gian Rinaldo Carli leta 1739 v njej ustanovila Accademio degli Operosi, središče razsvetljenskih mislecev v Kopru. Akademija je spodbujala ustvarjalnost, delavnost in razumnost, svoje delovanje pa usmerila v literaturo, zgodovinopisje in filozofijo ter si prizadevala širiti ideale razsvetljenstva.
Na vzhodnem robu nekdanjega bertoškega zaselka Prade, ob cesti proti Pobegom, stoji zapuščena vila Almerigotti, pozneje v lasti rodbin Gravisi in Scampicchio, ki jo domačini poznajo kot »Gravisijev grad«. Gradnjo je v prvi polovici 16. stoletja začela rodbina Almerigotti. Kompleks je obsegal dolgo enonadstropno rezidenčno poslopje s pridruženim gospodarskim delom, veliko obzidano dvorišče na severni strani ter stolpič ob severozahodnem vogalu, ki je služil kot golobnjak. Na severovzhodnem vogalu dvorišča je stala kapela sv. Janeza Krstnika, ki je dobila baročne obrise okoli leta 1700, po navedbah Paola Naldinija pa je zrasla leta 1556 kot patrimonialna pravica družine Gravisi. Fasada rezidence je bila poudarjena z rustikalnim kamnitim portalom in okenskimi okvirji renesančnih oblik. V času druge svetovne vojne je bila stavba uporabljena kot sedež kmetijske zadruge, pozneje pa je prešla v zasebno last. Danes so ohranjeni le delno porušeno rezidenčno poslopje, fragmenti obzidja, zasute ruševine gospodarskih poslopij ter kapela sv. Janeza Krstnika, katere ostanki so vidni ob glavni cesti. Nekdanja dvoriščna ploščad je povsem zarasla, stolpič ob vogalu pa je ohranjen le v spodnjem delu.
Poleg tega je bila v lasti Gravisijev ena največjih rezidenc v koprskem zaledju – vila Gravisi Barbabianca na vzpetini Šantoma pri Škocjanu, ki je danes žal porušena. Leta 1943 je osrednji del stavbe uničil požar, do leta 1990 pa se je nekdaj razkošni kompleks spremenil v ruševino in prešel v zasebno last. Od rezidenčne stavbe je danes ohranjeno vzhodno zidovje, popolnoma obnovljen pa je južni peterni vrt na obzidani spodnji terasi, ki je danes porušena. Manjša vila družina Gravisi se je ohranila pri Svetem Štefanu, med Šalaro in Gažonom. V Semedeli nad Koprom pa je zdravnik Pio markiz Gravisi med letoma 1885 in 1887 zgradil Gravisijev grad v neogotskem slogu, ki je s stolpiči posnemal podobo srednjeveških utrdb. Med svetovnima vojnama so ga po načrtih Erroreja Fonda zvišali za eno nadstropje, ter ga obdali s kamnitim zidom, ki je posnemal podobo srednjeveškega obzidja. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran, uporabljali so ga kot stanovanjski kompleks, a je zaradi slabega vzdrževanja začel propadati, vse do leta 1992, ko so ga poplnoma obnovili.
Posebno mesto v zgodovini rodbine Gravisi zavzema grad in fevd Petrapilosa. Ruševine te mogočne utrdbe še danes stojijo na vzpetini nad dolino Bračane pri zaselku Mali Mlun zahodno od Buzeta (danes Hrvaška). Grad je v njihovo posest prišel leta 1440, ko jim ga je Beneška republika podelila kot nagrado za vojaške zasluge, in je v družini ostal skoraj 450 let, vse do leta 1889. Fevd je obsegal dvanajst vasi, ki so Gravisijem prinašale pomembne dohodke in s tem gospodarsko moč in družbeni vpliv.
Naslov
Aktivnosti
Zemljevid