Opis
V sklopu baročnega slikarstva je potrebno omeniti še poznobaročnega, v Kopru rojenega slikarja Francesca Trevisanija (1656–1746), ki je za koprsko stolnico naslikal dve sliki (Mojzes prikliče vodo iz skale, 1725; Noe v molitvi, 1725). Sprva se je učil pri očetu, koprskem arhitektu Antoniu Trevisanu, nato pa študiral pri Antoniu Zanchiju (slednji je za koprsko stolnico prispeval delo Svatba v Kani) in Josephu Heintzu ml. v Benetkah. Pri enaindvajsetih letih se je preselil v Rim, kjer se je poglobil v dela vodilnih slikarjev rimskega baroka, Annibala Carracija ter Antonia da Correggia. Ustvarjal je v krogu takrat zelo občudovanega slikarja Carla Maratte, katerega vpliv je viden v Trevisanovem oltarnem slikarstvu, s katerim je v Rimu požel velik uspeh in naslikal oltarne slike za mnoge rimske cerkve (bazilika sv. Janeza v Lateranu; Sant'Ignazio di Loyola, Sant'Onofrio, Chiesa Nuova, Santa Maria degli Angeli, Bazilika sv. Petra, San Silvestro in Capite). Delal je za kardinala Flavia Chigija (nečaka papeža Aleksandra VII.), kralja Vittoria Amedea II. Savojskega, vojvodo Modene Rinalda d'Esteja, papeža Klementa XI. in papeža Aleksandra VIII. Vsa naročila za pomembne naročnike so mu prinesla viteški naziv (Cavaliere).
